Ko se peljete po avtocesti med Ljubljano in Novim Mestom, Trebnje ujamete z očesom v nekaj sekundah: tabla, izvoz, bencinski servis, industrijske hale, hiše na pobočjih. To je iskrena slika kraja, kjer ljudje delajo, vozijo otroke v šolo, plačujejo položnice in živijo normalno, delavsko vsakdanjost. Takšno, kot jo večina tudi dobro pozna.
S tem ni nič narobe. Narobe postane šele takrat, ko se začne govoriti, kot da je Trebnje že skoraj turistična destinacija – ali da bo to brez večjih stroškov in odpovedi zelo kmalu postalo.
Ta film smo že gledali
To ni prva turistična pravljica za Trebnje. Pred približno petnajstimi leti je občina sprejela turistično strategijo, ki je na papirju imela vse, kar si lahko zamislite: vizijo, cilje, sezname projektov, grafe, tabelice, celo zgodbo o ekoturistični destinaciji.
Ta dokument ni nastal sam od sebe. Nastal je z delom uradnikov in zunanjih izvajalcev, plačan je bil iz občinskega proračuna. Z javnim denarjem, ki bi lahko šel tudi drugam.
In kaj se je zgodilo v resničnem življenju? Nekaj denarja je dobilo turistično in društveno življenje. Organizirale so se prireditve in pohodi. Poti so se vzdrževale, postavile so se turistične table, natisnili prospekti. Koristnih premikov ni manjkalo – manjkala je preobrazba.
Strategija je na koncu ostala tam, kjer ostane večina podobnih dokumentov: v predalih in na občinskem spletu, z nekaj lepimi izjemami na terenu. Papir je prenesel vse, sistemskega preskoka pa ni bilo.
Nova strategija, stare obljube
Zdaj je na mizi nova, ambiciozna strategija do leta 2032. Besede so spet lepe: trajnostno, butično, zeleno, povezano, polno potenciala. Na prireditvah in v javnih nastopih se lepo sliši, da ima Trebnje “novo turistično zgodbo”.
Ključni stavek, ki ga je izrekla županja, je: »Želimo, da Trebnje postane razlog za pot, ne le postanek.«
Na prvi posluh je stavek simpatičen, ponosen, skoraj navdihujoč. Kdo pa si ne želi, da bi bil njegov kraj “razlog za pot”? Težava je v tem, da ta stavek ni le misel, ampak obljuba z zelo konkretnimi posledicami. Če naj Trebnje res postane razlog za pot, ne samo postanek, to ne pomeni dveh tabel in nove blagovne znamke. Pomeni prenočitve, gostinsko in doživljajsko ponudbo, profesionalno ekipo, promocijo, povezovanje in – kar se vedno nekako pozabi povedati – veliko denarja.
Ta denar bo moral od nekod priti. Od cest, vrtcev, šol, kulture, sociale ali drugih področij, ki jih vsakodnevno občutijo prebivalci Trebnjega. Če te cene ne izrečemo na glas, stavek ostane pravljica. In pravljico smo v Trebnjem na temo turizma že poslušali – in plačali.
Namen turizma: blaginja ali fasada?
Turizem v Trebnjem ima smisel samo pod eno osnovno, pošteno premiso: da prinaša blaginjo ljudem, ki v občini živijo. To pomeni več dostojno plačanega dela, več prihodkov za lokale in ponudnike, boljšo infrastrukturo, boljšo ponudbo storitev in več priložnosti za mlade.
Če turizem tega ne naredi, postane nekaj drugega. Postane izložba. Lepi slogani, urejeni trgi, privlačne fotografije, zadovoljni govorniki – v ozadju pa isti ali celo bolj prazen vsakdan za tiste, ki kraj dejansko nosijo na svojih ramenih.
Tak turizem ni razvoj. Je fasada.
“Potemkinova vas” po domače
Izraz “Potemkinova vas” zveni učen, a opisuje nekaj zelo preprostega. Gre za kraje, ki so navzven lepo pobarvani in pripravljeni za pogled od zunaj, znotraj pa se malo resnično spremeni.
Če prenesemo to na Trebnje, pomeni nekaj, kar si nihče ne bi smel želeti: na fotografijah imamo lepo urejen trg, nove table, lep logotip, nekaj odmevnih dogodkov. Turist pride, se sprehodi, naredi par slik in odpelje naprej. V tem času lokalni človek še vedno čaka na boljšo cesto, na vrtec s dovolj prostora, na šolo, ki ne živi na robu proračuna, na službo, ki ne zahteva odhoda drugam.
To je ključna dilema: ali naj bo turizem dekoracija za tuj pogled ali resnično orodje za boljše življenje domačinov? Če odgovor ni jasno na strani domačinov, potem ne govorimo o razvoju, ampak o kulisi.
Trebnje ima identiteto – turizem je lahko dodatek
Trebnje ima nekaj, na kar je povsem legitimno biti ponosen: prireditev Iz trebanjskega koša, močno društveno življenje, razgibano podeželje, Galerijo likovnih samorastnikov, Zaplaz, Temenico in druge točke, ki dajejo kraju značaj. Vse to so dragoceni poudarki.
Temelj pa ostaja: Trebnje je delavsko in industrijsko okolje ob avtocesti, tranziten kraj z normalnim, vsakdanjim življenjem. To ni minus, to je identiteta. Turizem se mora na to identiteto nasloniti, ne jo zanikati in prebarvati v nekaj, kar zahteva popolnoma drugačne vsote in pri čemer se domačine pusti na stranskem tiru.
Turizem, ki je Trebnju pisan na kožo, je turizem, ki dopolnjuje gospodarstvo in vsakdan, ne pa ju nadomešča. Turizem, ki je pošten do proračuna in do ljudi, ne pa le do marketinških materialov.
In prav tu se teorija konča in začne praksa.
Nova strategija že ima finančne posledice
Nova strategija ima že konkreten finančni vpliv na proračun. Glede na objavljeni razpis, ki ga je pripravil podžupan Blaž Ovnik, bo sredstva – ta se očitno ujemajo s pobrano turistično takso – prejel zasebni ponudnik. In to za manj dela, kot ga je do zdaj opravljala občina. Medtem ko občina turistično pisarno zagotavlja 30 ur tedensko brez dodatnih stroškov, od prijavitelja zahteva le 18 ur, za kar bo prejel plačilo 1300 evrov mesečno.
Ali je razpis pisan na kožo vnaprej izbranemu ponudniku?
Na papirju gre za javni razpis, v praksi pa so pogoji tako ozki in tako specifično zastavljeni, da že vnaprej močno omejujejo krog možnih prijaviteljev. V lokalnem okolju zato skoraj ni dvoma, kdo naj bi takšne pogoje najlažje izpolnil.
Ne gre več za vprašanje, ali je razpis komu pisan na kožo, ampak komu natančno se prilega. In prav tu se izgubi tisto, kar bi moral javni razpis zagotavljati: odprto in pošteno konkurenco.
Takoj ko bo občina objavila rezultate razpisa, bomo nadaljevali s serijo člankov na temo razvoja turizma v občini. Razpis namreč neposredno posega v porabo občinskih sredstev, zato bo naslednja objava namenjena prav finančnim vplivom nove strategije.
Ker se prav pri denarju največkrat pokaže razlika med obljubami na papirju in dejanskim stanjem na terenu.
Lepo plačo bo en drotovc dobival za nič dela